Šest jesenskih vprašanj

Zakaj so kostanji obdani z ježicami?

Bodeči ovoj ščiti mlade, nezrele kostanje pred živalmi, ki bi jih hotele pojesti.

Da lahko iz kostanja zraste nova rastlina, mora biti seme zrelo. To se zgodi oktobra. Ježice se odprejo in iz njih padejo zreli kostanji. Na enem odraslem drevesu dozori od sto do dvesto kilogramov kostanjev. Veliko jih bodo pojedle živali, dovolj pa jih bo tudi vzklilo in se razvilo v nove rastline.
 

Zakaj naokoli letajo ogromne jate ptic?

To so jate škorcev, hrupnih in zvedavih ptičev, ki so približno tako veliki kot kosi.

Jeseni se škorci selijo v južno Evropo in severno Afriko. Družijo se v večtisočglave jate, ki spominjajo na nekakšne slikovite črne oblake. Letajo izjemno spretno in usklajeno. V jati so med selitvijo bolj varni, kot če bi leteli posamič. 
 

Zakaj je okoli bukev takšna gneča?

Zaradi njenih plodov, saj je žir masten in zelo hranljiv.

Ko dozori, pridejo na gostijo veverice, polhi, divji prašiči, miši, dleski, ščinkavci, šoje ... Tako pridobijo maščevje, ki jim pomaga preživeti zimo, nekatere živali pa si iz žira naredijo zimske zaloge. Celo medvedu, ki se poleti hrani večinoma z žuželkami, zelišči in jagodičjem, jeseni tekne žir. Kuhan ali pražen žir je užiten tudi za ljudi.

Kaj počnejo polhi?

Jeseni se polhi pripravljajo na globoko zimsko spanje.

Brloge si največkrat uredijo med koreninami večjih dreves ali v globokih skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje. Mehko si jih posteljejo z listjem, mahom in suhimi bilkami. Spijo tako, da se zvijejo v klopčič, košate repe pa si ovijejo prek glave in hrbta. Prebudijo se šele spomladi.
 

Zakaj cvetlice odmrejo?

Tudi rastline se morajo prebiti skozi zimski mraz in sušo.

Nekatere cvetlice v celoti propadejo, preživijo pa le njihova semena, iz katerih rastline spomladi na novo zrastejo. Druge odmrejo le na videz – njihovi nadzemni deli propadejo, iz podzemnih delov pa rastlina spomladi ponovno požene. To so trajnice. Le vednozelene rastline ostanejo tudi pozimi zelene.
 

Kam odidejo polži?

Jeseni se polži nekam zavlečejo in obmirujejo.

Veliki vrtni polž pod grmovjem v rahlo zemljo zvrta rov in se zarine vanj. Potem se zavleče v svojo hišico in vhod trdno zapre z belim apnenim pokrovčkom. Prespi več mesecev. Prebudi ga pomladna otoplitev in deževje. Takrat odvrže apneni pokrovček in spet zleze na plan.

Članek je bil objavljen v Cicibanu, največkrat nagrajeni otroški reviji

Ciciban je legendarna, najbolj prepoznavna in največkrat nagrajena slovenska otroška mesečna revija. Polna domišljije in učenja, ustvarjanja in branja navdušuje šolarje od 1. do 3. razreda. 

Več o reviji Ciciban >